MERJENJE PO MEDNARODNIH STANDARDIH

Na področju obveščanja in poročanja o rezultatih upravljanja smo v Moji delnici BPH d.d. svoje poslovanje prilagodili mednarodno uveljavljenim standardom obveščanja in poročanja vlagateljem (GIPS – Global Investments Performance Standards). GIPS standardi so pravila, s katerimi upravljavci premoženja po svetu izračunavajo ter obstoječim in potencialnim strankam poročajo o svojih naložbenih rezultatih. Uporabljajo se s ciljem poštenega in popolnega razkritja podatkov. Strankam omogočajo, da upravljavce med seboj objektivno primerjajo.

GIPS standardi predvidevajo, da je pri presoji uspešnosti upravljavca potrebno upoštevati donosnost, ki jo ta dosega, in tveganje, s katerim je to donosnost ustvaril. V ta namen priporočajo objavo naslednjih kazalnikov:

• donosnost
• standardni odklon (mera tveganja)
• alfa
• beta
• sharpov koeficient
• sortinov koeficient

Podrobni rezultati upravljanja pri Moji delnici BPH d.d.

V tabelah so predstavljeni rezultati upravljanja premoženja pri Moji delnici BPH d.d. na globalnih trgih v skladu z GIPS standardi.

*Za leto 2004 se podatki nanašajo le za obdobje od 1.10.2004 do 31.12.2004.

Pri izračunu standardnega odklona, alfe, bete, Sharpovega in Sortinovega koeficienta od 1.10.2009 uporabljamo petletno časovno vrsto s tedenskimi podatki, do 1.9.2010 pa smo uporavljali tedenske podatke od 1.10.2004.

Pojasnila izmerjenih kazalcev

1. Donosnost

Donosnost predstavlja relativno mero, izraženo v % kot razmerje med ustvarjenim donosom v obdobju in vrednostjo portfelja na začetku obdobja. Pri tem je za vlagatelja pomembno, da razlikuje med različnimi pojmi, povezanimi z donosnostjo, in sicer:

• bruto donosnost - pomeni donosnost portfelja, ustvarjena v obdobju, brez upoštevanja morebitnih upravljavčevih provizij in delitve dobička;
• neto donosnost - pomeni donosnost portfelja, ustvarjena v obdobju, po odbitku morebitnih upravljavčevih provizij in delitve dobička;
• neto donosnost po odbitku davkov - pomeni neto donosnost po odbitku davkov.

Na sliki je predstavljeno nihanje tedenske donosnosti portfeljev pri Moji delnici BPH d.d. Porazdelitev donosnosti, predstavljena z modrimi stolpci, kaže, da se tedenske donosnosti večinoma nahajajo med -9 % in +9 %, v posameznih primerih pa se lahko zgodi, da je donosnost tudi nižja od -9 % ali višja od 9 %. Kumulativna porazdelitev to potrjuje in kaže, da se tedenska donosnost 90 % časa giblje med -7 % in +2 %.

2. Standardni odklon (mera tveganja)

Standardni odklon donosnosti meri odklone (odstopanja) posameznih stopenj donosa od povprečne stopnje donosa v nekem obdobju. Višja kot je vrednost standardnega odklona, bolj so donosnosti v posameznih obdobjih nihale okoli povprečne stopnje donosa in višja je bila spremenljivost tečajev. Višja spremenljivost pa pomeni višje tveganje.

3. Alfa

Za opis učinkovitosti upravljanja je zelo pomemben kazalnik alfa, ki mu strokovno pravimo tudi tveganju prilagojena donosnost. Pove nam, ali upravljavec dosega oziroma presega pričakovano donosnost pri določeni stopnji tveganja. Če je vrednost alfe 8 %, pomeni, da je upravljavec glede na sprejeto tveganje v preučevanem obdobju zahtevano (pričakovano) donosnost uspel preseči za osem odstotnih točk.

Alfa je prikazana tudi na spodnji sliki. Mejo med pozitivno in negativno alfo predstavlja premica trga finančnih instrumentov. Dober upravljavec dosega višje donosnosti od pričakovanih ob nekem sprejetem tveganju in se torej nahaja nad premico.

4. Beta

Z beto merimo spremenljivost posameznega finančnega instrumenta ali portfelja glede na spremenljivost (tveganje) vseh finančnih instrumentov na trgu. Mejna vrednost koeficienta beta je 1. Če je beta nekega portfelja finančnih instrumentov višja od 1, donosnost tega portfelja niha bolj kot niha celoten finančni trg, vrednost, nižja od 1, pa pomeni, da je donosnost portfelja manj spremenljiva (manj tvegana) kot donosnost trga. Če je beta portfelja denimo 1,5, pomeni, da bo donosnost portfelja 1,5 %, če bo trga zrasel za 1 % oziroma -1,5 %, če bo trg padel za 1 %. Višja beta odraža višjo spremenljivost donosnosti in s tem višje tveganje.

Premica SML (premica trga finančnih instrumentov) na sliki predstavlja zahtevano oziroma pričakovano donosnost pri posamezni vrednosti beta. Donosnost pri vrednosti beta 1 predstavlja pričakovano višino tržne donosnosti. Višje vrednosti beta so povezane z višjo pričakovano donosnostjo, nižje pa z nižjo.

5. Sharpov koeficient

S pomočjo Sharpovega koeficienta lahko vlagatelji ocenjujejo uspešnost dela posameznih upravljavcev. Sharpov koeficient pokaže, koliko sprejetega dodatnega tveganja naložbe je upravljavec uspel pretvoriti v dodaten donos. Sharpov koeficient razliko med donosnostjo portfelja in netvegano obrestno mero primerja s tveganostjo portfelja, tj. s standardnim odklonom donosnosti portfelja. Razumljivo je, da je boljši tisti portfelj, ki ob določeni stopnji tveganja prinaša višji pribitek na netvegano obrestno mero, kar pomeni, da je donosnejši.

6. Sortinov koeficient

Sortinov koeficient je po izračunu in vsebini zelo podoben Sharpovemu koeficientu, le da pri izračunu tveganja upošteva le negativne donosnosti oziroma tiste, ki padejo pod nič.