Storitev upravljanja premoženja od upravljavca zahteva, da se pred sklenitvijo pogodbe s stranko pogovori ter spozna njene naložbene namene, cilje in zmožnosti. Tako od stranke pridobi pomembne podatke, s katerimi skupaj ugotovita, kaj stranka dejansko potrebuje oziroma kateri naložbeni produkt je zanjo najprimernejši.
Upravljanje premoženja predstavlja oblikovanje osebnega portfelja stranke. To pomeni, da stranka ne dobi že vnaprej pripravljene "menijske jedi", kot je to pri vzajemnih skladih, ki morajo dosledno slediti investicijski politiki, ampak je upravljavec pri gradnji in spreminjanju portfelja svoboden in prilagodljiv. Posebej pomembno pa je dejstvo, da premišljeni, še bolj pa nepremišljeni vstopi in izstopi drugih nimajo nikakršnega vpliva na sestavo in donosnost posameznega portfelja, saj je portfelj vsake stranke oseben in poseben.