Vlagatelj, ki nima dovolj časa in znanja, da bi se sam odločal o svojih naložbah, in ki mu obresti na depozite niso dovolj, praviloma poišče pomoč pri strokovnjakih in sredstva vloži v enega od številnih danes razpoložljivih produktov. Med temi so najbolj zanimivi upravljanje premoženja, vzajemni skladi, ETF-i in razne oblike kombiniranih zavarovanj. Druge vrste naložb, kot so opcije, standardizirane terminske pogodbe (futures), CFD-ji in njim podobne, za tovrstne vlagatelje kot samostojne investitorje niso primerne, saj delo z njimi zahteva ogromno znanja in izkušenj.
V nadaljevanju predstavljamo primerjave med upravljanjem premoženja in drugimi naložbenimi produkti:
Individualno upravljanje premoženja in vzajemni sklad sta primerni naložbi za vlagatelje, ki jim obresti od depozitov ne zadoščajo, ter za posameznike, ki so preveč zaposleni, da bi sami skrbeli za svoje finančne naložbe. Ker pa se naložbi med seboj razlikujeta, je smiselno poznati ključne razlike med njima.
Med novejšimi in popularnejšimi produkti zadnjega časa so t.i. ETF-i. ETF pomeni Exchange-Traded Fund oziroma sklad, ki kotira na borzi. Čeprav vsi ETF-i kotirajo na borzi, je njihova sestava podobna vzajemnim skladom, sestavljeni pa so tako, da zgolj sledijo nekim javno objavljenim indeksom. Podobno kot nasproti vzajemnim skladom ima upravljanje premoženja vrsto prednosti tudi pred ETF-i
Naložbeno zavarovanje na prvi pogled predstavlja zanimivo naložbo (če mu naložba sploh lahko pravimo), saj naj bi omogočalo rast vrednosti premoženja ob hkratnem življenjskem premoženju posameznika. Vendar pa tovrstna »naložba« skriva vrsto vprašanj oziroma nejasnosti, ki jih vlagatelj, ko vanjo vstopa, ne pozna.