Ne glede na to, ali vlagatelj izbere upravljanje, nalaganje v sklade, lastno investiranje ali kaj drugega, naložbeno tveganje vedno nosi sam in je posledica njegove odločitve kam, komu in kako naložiti svoja sredstva. Zato pa je pomembno uravnavanje naložbenega tveganja, ki ga pri upravljanju premoženja izvaja upravljavec, medtem ko je to pri vzajemnem skladu preneseno na samega vlagatelja. Več o tveganju najdete tukaj.
Če se odločite za nalaganje v vzajemni sklad morate na začetku spoznati različne vrste vzajemnih skladov, določiti pravilna merila za izbor in se nato na njihovi osnovi odločiti o izboru vzajemnega sklada. Pri upravljanju premoženja pa odločitev o izboru naložb in ustrezni naložbeni politiki za vas sprejme upravljavec.
Pri individualnem upravljanju premoženja ste deležni osebnega pristopa, vaš portfelj pa individualne obravnave. Upravljanje premoženja se tako lažje prilagodi vašim željam. Z vlaganjem v točke vzajemnega sklada postanete del skupnega premoženja različnih vlagateljev z vnaprej določeno investicijsko politiko.
Upravljanje premoženja je naložba z investicijsko politiko, ki se sproti prilagaja razmeram na globalnih trgih, vzajemni sklad pa je za vse, ki jim ustreza ves čas enaka investicijska politika.
Naložba v vzajemni sklad je lahko odvisna od vstopov in izstopov drugih vlagateljev, kar ni pod kontrolo nikogar in je posledica naključnih dogodkov. Tako vlagatelj ne da svojega denarja na razpolago le upravljavcu, ampak tudi ostalim investitorjem, ki s svojimi odločitvami o vstopu in izstopu iz sklada, vplivajo na njegov portfelj.
Omenjeno tveganje, ki ga sprejmete ob vstopu v vzajemni sklad, je odvisno od velikosti sklada, obsega vplačil in izplačil ter gibanja in velikosti trga, na katerem sklad deluje. Če bi obstajal vzajemni sklad, ki v celem letu ne bi imel nobenega vstopa ali izstopa, tega vpliva ne bi bilo. Dnevna napaka, ki ob tem nastane na letni ravni, praviloma ni nič in lahko dosega tudi višino upravljavske provizije sklada.

Dnevne napake so posledica vplačil in izplačil iz vzajemnega sklada, ki se ne obračunajo po tečajih ob dejanskih prodajah ali nakupih finančnih instrumentov, ampak po trenutnih tečajih naložb v portfelju sklada. Ta napaka se ne bi dogajala le v primeru, če bi bila vrednost naložb v skladu nespremenljiva, česar pa v praksi ni.
Obstaja tudi velika verjetnost, da se z novimi vplačili ali izplačili struktura portfelja sklada spremeni, kar ima lahko pozitiven ali negativen učinek za obstoječe imetnike točk vzajemnega sklada. Zaradi likvidnostnega tveganja in borznoposredniških provizij upravljavec novega denarja praviloma ne more enakomerno porazdeliti po obstoječih naložbah, kljub temu da je struktura portfelja sklada optimalna.
Pri individualnem upravljanju premoženja tako bolj do izraza pride kakovost upravljavca, saj je investicijska politika prožnejša, drugi vlagatelji pa nimajo vpliva na posameznikov portfelj.
Pri upravljanju premoženja ste lastnik delnic v portfelju, pri vzajemnem skladu pa le imetnik sorazmernega dela sklada in nimate neposrednega vpliva na podjetja, ker so delnice in ostali finančni instrumenti v tem primeru v lasti sklada.
Upravljanje premoženja je primerno za vlagatelje, ki so pripravljeni vložiti večje začetne zneske, vzajemni skladi pa so ustreznejši za vlagatelje z manjšimi začetnimi zneski. V obeh primerih se sredstva lahko naknadno povečujejo ali zmanjšujejo, vendar pa pri upravljanju premoženja portfelj ne sme pasti pod minimalni znesek sredstev na upravljanju.
Pri vzajemnem skladu lahko točke sklada večinoma vplačujete le z denarjem. K upravljanju premoženja pa lahko pristopite tudi tako, da prenesete svoje obstoječe finančne instrumente, tudi če nimate prostih denarnih sredstev.
Če se odločite za prekinitev pogodbe o upravljanju, lahko finančne instrumente ali del njih prenesete na svoj trgovalni račun in tako ostanete njihov lastnik.
Zaradi likvidnostne rezerve, določene v pravilih upravljanja, imajo skladi del sredstev vedno v denarju. Upravljavec premoženja te obveznosti nima in lahko denar v celoti investira ali pa ga ob padajočih tečajih nekaj časa pusti na računu; zato ima širši spekter odločanja, kaj storiti z denarjem v portfelju, in na ta način lažje maksimira dobiček.
Vzajemni skladi imajo vstopno, včasih tudi izstopno provizijo. Vstopna provizija trajno vpliva na vaš donos, saj naložbe dejansko ne začnete z ničelnim, temveč z negativnim donosom. To je lepo vidno tudi iz spodnje tabele.
| Leto | Upravljanje |
Vzajemni sklad |
Razlika |
| 1 | 12.500 | 12.125 | 375 |
| 2 | 14.375 | 13.944 | 431 |
| 3 | 16.531 | 16.035 | 496 |
| 4 | 19.011 | 18.441 | 570 |
| 5 | 21.863 | 21.207 | 656 |
| 6 | 25.142 | 24.388 | 754 |
| 7 | 28.913 | 28.046 | 867 |
| 8 | 33.250 | 32.253 | 998 |
| 9 | 38.238 | 37.091 | 1.147 |
| 10 | 43.973 | 42.654 | 1.319 |
Vzajemnemu skladu se plačuje upravljavska provizija, tudi če ima izgubo, pri Moji delnici BPH d.d. pa se pri upravljanju premoženja deli samo dobiček. Delitev ustvarjenega dobička, šteto od zadnje delitve dobička, je v razmerju 20 % : 80 % v korist stranke. več